Strah. Intenzivno in nenadno čustvo, ki preplavi vsako celico našega telesa. V terapiji se večkrat srečujem z vprašanjem soočanja z lastnimi strahovi. Se z njimi soočati ali se raje vedno znova izogibati situacijam, ki sprožajo strah? Na kakšen način se soočati ter kdaj je primeren čas za to?
Pri sebi sem skozi življenje ugotovila, da mi vsekakor najbolj pomaga, če se s svojimi strahovi soočam. Vedno znova in z vsakim posebej. Kako že pravijo? Da je strah votel, okrog ga pa nič ni. Že res, a je kljub temu kdaj presneto nadležen. Včasih seveda tudi nujno potreben, navsezadnje nas le ščiti in varuje pred resničnimi nevarnostmi. Mnogokrat pa je tisti nebodigatreba, ki nas ovira pri tem, da bi svoje življenje živeli še bolj polno ali tako kot si resnično želimo. Strah nas je sprememb, novih začetkov ter korakov v neznano. Strah nas je poskušati nove stvari, izstopati iz svoje cone udobja. Strah nas je ljudi in odnosov, včasih nas je strah še samih sebe. Ko sem se sama pri sebi zavedala, v kolikšni meri me lahko strah omejuje v življenju, sem se odločila, da se pričnem z njim – in s tem navsezadnje sama s seboj – soočati. Kako se soočati s svojimi strahovi? Kdaj je primeren čas za to?
Sama od nekdaj verjamem, da se je stvari v življenju dobro lotiti postopno. Z nežnostjo, ljubeznijo in posluhom do sebe. Z zavedanjem, da je vse stvar osebnega in edinstvenega procesa ter dovoliti tem procesom, da v nas dozorijo. Tudi pri soočanju s strahovi postopam na ta način. Torej, če me je nečesa groza in nimam pojma kako to grozo v sebi obvladati, je najbrž smiselno, da najprej določeno obdobje delam na sebi ter predvsem na tem, da usvojim določene načina obvladovanja lastnih čustev in misli, ki v meni sprožajo grozo. Da pridobim zaupanje vase ter v to, da zmorem ter se nato postopno spustim v situacijo. Če to storim »neopremljena«, navsezadnje le podoživim to grozo in potrdim svoj strah ter se posledično še toliko težje (če sploh) še kdaj poskusim soočati z njim. Na ta način le utrjujem negativno izkušnjo (ter prepričanje, da ne zmorem), namesto, da bi si nabirala nove, pozitivne izkušnje. Torej, odgovor na vprašanje »kdaj je primeren čas« je takrat, ko čutite, da ste na to pripravljeni. To ne pomeni, da neprijetni občutki sploh ne bodo prisotni. Ampak pomeni, da jih boste zmogli obvladati.
Kako? Tako, da najprej usvojite tehnike obvladovanja lastnih čustev, kontrole misli in telesnih občutkov. Teh tehnik je mnogo, zato je dobro, da ste pri tem radovedni in raziskujete. Da poskušate različne pristope in načine ter odkrivate kateri od teh vam osebno najbolj pašejo. Pri tem vam je lahko v pomoč različna literatura, delavnice ali predavanja na temo obvladovanja strahu. Lahko poskusite tudi s psihoterapijo, kjer vam bo terapevt poleg usvajanja različnih tehnik obvladovanja (pri tem gre navadno predvsem za vedenjsko kognitivni pristop), pomagal tudi pri raziskovanju izvora strahu. Odličen pristop za razumevanje in obvladovanje strahu in fobij je lahko tudi EMDR terapija. Možnosti je neskončno, samo začeti je treba nekje.
Pri sebi sem skozi življenje ugotovila, da mi vsekakor najbolj pomaga, če se s svojimi strahovi soočam. Vedno znova in z vsakim posebej. Kako že pravijo? Da je strah votel, okrog ga pa nič ni. Že res, a je kljub temu kdaj presneto nadležen. Včasih seveda tudi nujno potreben, navsezadnje nas le ščiti in varuje pred resničnimi nevarnostmi. Mnogokrat pa je tisti nebodigatreba, ki nas ovira pri tem, da bi svoje življenje živeli še bolj polno ali tako kot si resnično želimo. Strah nas je sprememb, novih začetkov ter korakov v neznano. Strah nas je poskušati nove stvari, izstopati iz svoje cone udobja. Strah nas je ljudi in odnosov, včasih nas je strah še samih sebe. Ko sem se sama pri sebi zavedala, v kolikšni meri me lahko strah omejuje v življenju, sem se odločila, da se pričnem z njim – in s tem navsezadnje sama s seboj – soočati. Kako se soočati s svojimi strahovi? Kdaj je primeren čas za to?
Sama od nekdaj verjamem, da se je stvari v življenju dobro lotiti postopno. Z nežnostjo, ljubeznijo in posluhom do sebe. Z zavedanjem, da je vse stvar osebnega in edinstvenega procesa ter dovoliti tem procesom, da v nas dozorijo. Tudi pri soočanju s strahovi postopam na ta način. Torej, če me je nečesa groza in nimam pojma kako to grozo v sebi obvladati, je najbrž smiselno, da najprej določeno obdobje delam na sebi ter predvsem na tem, da usvojim določene načina obvladovanja lastnih čustev in misli, ki v meni sprožajo grozo. Da pridobim zaupanje vase ter v to, da zmorem ter se nato postopno spustim v situacijo. Če to storim »neopremljena«, navsezadnje le podoživim to grozo in potrdim svoj strah ter se posledično še toliko težje (če sploh) še kdaj poskusim soočati z njim. Na ta način le utrjujem negativno izkušnjo (ter prepričanje, da ne zmorem), namesto, da bi si nabirala nove, pozitivne izkušnje. Torej, odgovor na vprašanje »kdaj je primeren čas« je takrat, ko čutite, da ste na to pripravljeni. To ne pomeni, da neprijetni občutki sploh ne bodo prisotni. Ampak pomeni, da jih boste zmogli obvladati.
Kako? Tako, da najprej usvojite tehnike obvladovanja lastnih čustev, kontrole misli in telesnih občutkov. Teh tehnik je mnogo, zato je dobro, da ste pri tem radovedni in raziskujete. Da poskušate različne pristope in načine ter odkrivate kateri od teh vam osebno najbolj pašejo. Pri tem vam je lahko v pomoč različna literatura, delavnice ali predavanja na temo obvladovanja strahu. Lahko poskusite tudi s psihoterapijo, kjer vam bo terapevt poleg usvajanja različnih tehnik obvladovanja (pri tem gre navadno predvsem za vedenjsko kognitivni pristop), pomagal tudi pri raziskovanju izvora strahu. Odličen pristop za razumevanje in obvladovanje strahu in fobij je lahko tudi EMDR terapija. Možnosti je neskončno, samo začeti je treba nekje.
