KAJ JE PSIHOTERAPIJA IN KOMU JE NAMENJENA?
»Psihoterapija je zdravljenje s pogovorom«
Sigmund Freud
Sigmund Freud
KAJ JE INDIVIDUALNA, PARTNERSKA IN DRUŽINSKA TERAPIJA TER KOMU JE NAMENJENA? KAKO POTEKA TERAPIJA ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE? KAKŠNA JE RAZLIKA MED PSIHOTERAPIJO IN SVETOVANJEM?
Beseda psihoterapija izvira iz starogrškega jezika. Njen dobeseden prevod pomeni zdravljenje (therapia) duše (psyche). Sodobna opredelitev pa psihoterapijo označuje kot samostojno znanstveno-strokovno disciplino, ki se ukvarja z zdravljenjem duševnih težav s pomočjo ciljno usmerjenega pogovora in psihoterapevtskih metod, katere izvaja ustrezno usposobljen terapevt. Psihoterapija je torej zdravljenje s pogovorom znotraj kakovostnega medosebnega odnosa med klientom in terapevtom. Terapevt klientu omogoča zaupen in varen prostor, kjer lahko spregovori o svojih občutkih, mislih, stiskah ali izkušnjah in klientu pomaga, da ozavesti tudi nezavedne vzroke svojih težav, čustev in vedenj ter jih postopno odpravi. Cilj psihoterapevtske obravnave ni zgolj olajšati ali odpraviti simptom, temveč poiskati, ozavestiti in postopno odpraviti tudi njegov vzrok. Osredotoča se predvsem na spreminjanje motečih prepričanj, stališč in vedenjskih vzorcev ter podpiranje osebnostne rasti, zdravja in boljšega poznavanja sebe. Psihoterapija pa ni namenjena samo ljudem z akutnimi težavami težavami, temveč tudi tistim, ki želijo osebnostno zrasti ali izboljšati kvaliteto življenja.
Partnerska in družinska terapija pa je oblika psihoterapevtskega dela, pri katerem se v varnem okolju partnerja ali družinski člani učijo bolj učinkovite medsebojne komunikacije, novih oblik sporazumevanja, reševanja težav in konfliktov ter medsebojne podpore. Pristop je uspešen pri razreševanju partnerskih konfliktov, vzgojnih dilem, pri obravnavi individualnih težav posameznega družinskega člana kot so problemi odvisnosti, motnje hranjenja in mnoge druge.
Pri terapiji za otroke in mladostnike uporabljamo široko paleto metod, prilagojenih razvojni stopnji. V primerjavi s psihoterapijo odraslih je manjši poudarek na verbalni komunikacij in večji poudarek na uporabi kreativnih medijev, kot so risanje, igra z lutkami, figuricami, peskom in simboli, igranje vlog, sestavljanje in zidanje, pripovedovanje pravljic, zgodb, pesmi idr. za spodbujanje izražanja čustev in za razreševanje težav. Cilje terapije, kot so npr. sprememba vedenja, boljši odnosi s prijatelji ali družino, zmanjšanje tesnobe, izboljšanje učnega uspeha idr., soustvarjamo skupaj s tistimi, ki se na nas obrnejo po pomoč. Pogosto se v terapijo vključi celo družino.
Psihoterapija je lahko koristna pri premagovanju mnogih in zelo raznolikih težav. Nekatere od teh so:
Svetovanje se od psihoterapije razlikuje po načinu in trajanju obravnave. Svetovanje je za razliko od psihoterapije kratkotrajnejše in navadno zajema le eno srečanje ali manjše število srečanj. Pri tem terapevt klientu pomaga in svetuje pri reševanju točno določenega akutnega problema, bodisi socialnega ali psihičnega in je v tej vlogi veliko bolj proaktiven. Psihoterapija pa je veliko bolj poglobljeno zdravljenje duševnih težav in motenj, ki lahko traja od nekaj mesecev do več let. Pri psihoterapiji je pomembno, da klient sprejme svojo odgovornost za spremembe. Da se zaveda, da je sam odgovoren za svoje spremembe, da lahko samo z aktivnim delom na sebi in rednim obiskovanjem terapije kaj spremeni.
Tako pri psihoterapiji kot pri svetovanju je najpomembnejši kvaliteten in zaupen odnos, ki se izpostavi med klientom in terapevtom. Zaupanje je ključno za uspešno psihoterapijo.
Beseda psihoterapija izvira iz starogrškega jezika. Njen dobeseden prevod pomeni zdravljenje (therapia) duše (psyche). Sodobna opredelitev pa psihoterapijo označuje kot samostojno znanstveno-strokovno disciplino, ki se ukvarja z zdravljenjem duševnih težav s pomočjo ciljno usmerjenega pogovora in psihoterapevtskih metod, katere izvaja ustrezno usposobljen terapevt. Psihoterapija je torej zdravljenje s pogovorom znotraj kakovostnega medosebnega odnosa med klientom in terapevtom. Terapevt klientu omogoča zaupen in varen prostor, kjer lahko spregovori o svojih občutkih, mislih, stiskah ali izkušnjah in klientu pomaga, da ozavesti tudi nezavedne vzroke svojih težav, čustev in vedenj ter jih postopno odpravi. Cilj psihoterapevtske obravnave ni zgolj olajšati ali odpraviti simptom, temveč poiskati, ozavestiti in postopno odpraviti tudi njegov vzrok. Osredotoča se predvsem na spreminjanje motečih prepričanj, stališč in vedenjskih vzorcev ter podpiranje osebnostne rasti, zdravja in boljšega poznavanja sebe. Psihoterapija pa ni namenjena samo ljudem z akutnimi težavami težavami, temveč tudi tistim, ki želijo osebnostno zrasti ali izboljšati kvaliteto življenja.
Partnerska in družinska terapija pa je oblika psihoterapevtskega dela, pri katerem se v varnem okolju partnerja ali družinski člani učijo bolj učinkovite medsebojne komunikacije, novih oblik sporazumevanja, reševanja težav in konfliktov ter medsebojne podpore. Pristop je uspešen pri razreševanju partnerskih konfliktov, vzgojnih dilem, pri obravnavi individualnih težav posameznega družinskega člana kot so problemi odvisnosti, motnje hranjenja in mnoge druge.
Pri terapiji za otroke in mladostnike uporabljamo široko paleto metod, prilagojenih razvojni stopnji. V primerjavi s psihoterapijo odraslih je manjši poudarek na verbalni komunikacij in večji poudarek na uporabi kreativnih medijev, kot so risanje, igra z lutkami, figuricami, peskom in simboli, igranje vlog, sestavljanje in zidanje, pripovedovanje pravljic, zgodb, pesmi idr. za spodbujanje izražanja čustev in za razreševanje težav. Cilje terapije, kot so npr. sprememba vedenja, boljši odnosi s prijatelji ali družino, zmanjšanje tesnobe, izboljšanje učnega uspeha idr., soustvarjamo skupaj s tistimi, ki se na nas obrnejo po pomoč. Pogosto se v terapijo vključi celo družino.
Psihoterapija je lahko koristna pri premagovanju mnogih in zelo raznolikih težav. Nekatere od teh so:
- depresija, stres, izgorelost
- strahovi, anksioznost, panični napadi
- žalost, brezvoljnost, ravnodušnost
- jeza
- osamljenost
- nespečnost
- kronično nezadovoljstvo
- obsesivno-kompulzivne motnje
- motnje hranjenja
- odvisnosti
- težave v medosebnih odnosih (partnerskih, družinskih, poslovnih in drugih)
- psihosomatska obolenja (fizične težave, ki so posledica duševne stiske ali stresa)
- težave otrok in mladostnikov (vedenjske, učne in druge)
- žalovanje zaradi izgube ali smrti
- posledice travmatičnih dogodkov
- in druge
Svetovanje se od psihoterapije razlikuje po načinu in trajanju obravnave. Svetovanje je za razliko od psihoterapije kratkotrajnejše in navadno zajema le eno srečanje ali manjše število srečanj. Pri tem terapevt klientu pomaga in svetuje pri reševanju točno določenega akutnega problema, bodisi socialnega ali psihičnega in je v tej vlogi veliko bolj proaktiven. Psihoterapija pa je veliko bolj poglobljeno zdravljenje duševnih težav in motenj, ki lahko traja od nekaj mesecev do več let. Pri psihoterapiji je pomembno, da klient sprejme svojo odgovornost za spremembe. Da se zaveda, da je sam odgovoren za svoje spremembe, da lahko samo z aktivnim delom na sebi in rednim obiskovanjem terapije kaj spremeni.
Tako pri psihoterapiji kot pri svetovanju je najpomembnejši kvaliteten in zaupen odnos, ki se izpostavi med klientom in terapevtom. Zaupanje je ključno za uspešno psihoterapijo.
